Elementna analiza

Elementna analiza je instrumentalna tehnika, del analizne kemije, s katero ugotavljamo sestavo preiskovanega vzorca po kemijskih elementih, tako kvalitativno, kot kvantitativno.

Klasična metoda, ki temelji na sežigu vzorca pri visoki temperaturi (do 1200° C) v kisikovi atmosferi, je najnatančnejša metoda za določanje lahkih elementov C, H, N in S, saj določa koncentracije elementov v območju koncentracije µg/kg (ppb).

Količina kisika (O) se določa po metodi sežiga vzorca v atmosferi z inertnim plinom, brez kisika – piroliza.

Analizatorji so namenjeni analitiki trdnih in tekočih vzorcev v razponu mase od nekaj sto mikrogramov do pet gramov.

Področja uporabe:

  • kmetijstvo in okolje: določanje hranljivosti prsti oziroma razmerja C:N
  • analitika vode: določanje TC, TOC, TIC, NPOC ter TNb v čisti, pitni, površinski in obremenjeni vodi
  • živilska industrija: določanje celokupnega dušika in vsebnost proteinov
  • kovinska industrija in livarsto: kontrola kakovosti surovin, sestava zlitin
  • analitika energentov: določanje čistosti energenta
  • farmacija in kemija: določanje sestave čistih spjin, kontrola kakovosti in čistote

Izdelki

beljakovine

Določanje proteinov in dušika

inorganic

Anorganske snovi

organic

Organske snovi

toc

TOC in analiza vode

opticni

Optični emisijski spektrometer

Scroll to Top