Time of Flight je metoda v masni spektrometriji, pri kateri se razmerje med maso iona in nabojem določa z merjenjem časa letenja ionov.

Električno polje znane jakosti pospeši ione. Rezultat tega pospeška je ion, ki ima enako kinetično energijo kot kateri koli drug ion, ki ima enak naboj. Hitrost ionov je odvisna od razmerja med maso in nabojem (težji ioni z enakim nabojem dosežejo nižje hitrosti, čeprav bodo tudi ioni z višjimi naboji povečali hitrosti). Izmeri se čas, ko ion doseže detektor na znani razdalji. Ta čas je odvisen od hitrosti iona in je torej merilo razmerja med maso in nabojem. Iz tega razmerja in znanih eksperimentalnih parametrov je mogoče ion identificirati.